Sem človek, ki zelo nerada hodi k zdravniku pa čeprav bi kdaj bilo potrebno. Tako je recimo odstranjevanje znamenj, ki so nevarna še kako pomembno in če ne gremo k zdravniku in potem naprej k dermatologu, ne moremo niti vedeti, če je katero naše znamenje nevarno.
Večkrat sem že pomislila, da bi bilo dobro iti na pregled in mogoče je potrebno pri meni odstranjevanje znamenj in tega niti ne vem. Ker pa se mi zdi resnično neumno, da grem na samoplačniški pregled k dermatologu, sem se odločila, da sem prvo šla k osebnemu zdravniku. Tam pa sem doživela hladen tuš. Enostavno sem prosila za napotnico, ker tudi nisem bila več mlada in nekatera znamenja, so se mi pojavila na novo, nekatera so mi bila sumljiva, zato sem si znamenja enostavno želela pregledati in kasneje narediti odstranjevanje znamenj, če bi bilo seveda potrebno. No osebni zdravnik, me je sicer vprašal naj znamenja pokažem njemu, katera se mi zdijo sumljiva, na kar sem mu znamenja pokazala in sam se je odločil, da znamenja niso nevarna in da pri meni odstranjevanje znamenj ne pride v poštev.
Pa smo tam, ko sem ostala brez besed in sem odšla.
Kaj bi v takem primeru naredili vi?
Bi vztrajali pri napotnici ali bi šli samoplačniško na pregled?
Sedaj je minilo pol leta in sama sem se odločila, da si pregleda ne bom plačala sama in prav tako, če bi bilo potrebno odstranjevanje znamenj ne. Tako sem po pol leta šla spet do osebnega zdravnika in ponovno prosila za izdano napotnico za dermatologa, tokrat sem vztrajala in bila tečna, da pregled enostavno želim in da po informacijah sodeč, mi tudi pripada, ker vem, da so določena znamenja sumljiva. Pa se jo dobila, napotnico mi je z težavo izdal, sedaj pa bomo videli, kako naprej, ali bo samo pregled, ali bo potrebno tudi kakšno odstranjevanje znamenj, glavno, da mi ne bo potrebno plačati, kajti že tako preveč plačujemo za naše zdravje.