Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus velja za kronično presnovno bolezen. Osnovna motnja tovrstne bolezni je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja oziroma glukoze iz krvi v celice. Takšno prehajanje pa omogoča inzulin. Če je tega v naši krvi premalo ali pa se naše celice nanj ne odzovejo, se sama vrednost krvnega sladkorja poveča.
Povečanje vrednosti krvnega sladkorja povzroča okvare malih žil, ledvic, oči, ne nazadnje tudi okvare živcev. Dolgotrajna sladkorna bolezen prav tako pospešuje aterosklerozo. Ta pa prizadene srčno ter možgansko žilje, prav tako žilje udov. To lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali pa v odmrtje uda. Da bi se temu kar se da najbolje izognili, je zato ves čas potrebno nadzorovati vrednost krvnega sladkorja.
Katere tipe sladkorne bolezni poznamo
Znana sta dva tipa. To sta sladkorna bolezen tipa 1 in sladkorna bolezen tipa 2. Prvi tip se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Ta oblika se imenuje tudi juvenilni diabetes. Razvije pa se v primeru, če beta celice v trebušni slinavki ne zmorejo proizvajati inzulina.
Najpogostejši tip sladkorne bolezni je sladkorna bolezen tipa 2, saj za njim zboli 90 % vseh sladkornih bolnikov. Predvsem je takšen tip značilen za srednjo pa tudi starejšo generacijo. Za takšen tip sladkorne pa je značilno trajno povečanje vrednosti krvnega sladkorja.
Obstaja tudi tretji tip tovrstne bolezni
Sicer pa se sladkorna bolezen lahko pojavi tudi kot tretji tip. Ta je značilen za nekatere nosečnice. Imenujemo jo tudi nosečniška sladkorna bolezen. Gre pa za prehodno obliko, ki po porodu praviloma izgine.
Pri ženskah s takšno obliko sladkorne je kasneje večje tveganje za nastanek bolezni tipa 2.
Kako se takšna bolezen lahko odkrije
Za sladkorno je značilno, da je precej zahrbtna oblika bolezni. Dolgo časa namreč ne povzroča prav nobenih posebnih težav. Značilni znaki zanjo pa so huda žeja, obilno pitje, obilno odvajanje seča, suha usta, namerno hujšanje in meglen vid. Komaj, ko smo bolni se začnemo zavedati kako pomembno je naše zdravje.