Ko sva s sinom na sprehod mimo konjušnice, mi je rekel, da si želi jahati. Takrat je bil star 5 let in nisem vedela, ali toliko stari otroci že lahko jahajo. Še danes se spominjam, kako prestrašeno sem šla v konjušnico in vprašala, ali bi moj sin že lahko jahal. To je bil ključni dan, da je začel jahati skoraj vsak dan.
Ko sem mu povedala, da se lahko vpiše v šolo jahanja, je bil presrečen, tako srečnega še ga nisem videla. Tudi meni je bilo lepo, še posebej na prvih urah, ko sem ga videla, kako zelo je užival in potem še ure in ure govoril, kako lepo mu je bilo in kaj vse je doživel.
Če se takrat ne bi sprehajala mimo konjušnice, on danes ne bi jahal. Sedaj pa vam lahko povem, da je postal lastnik sovjega konja. Tako zelo smo se razumeli in tako zelo si je želel svojega konja, da smo mu ga kupili. Sedaj ne mine dan, ko nismo tam, tudi sama sem velikokrat v konjušnici in pomagam.
Kadar moj sin ne more, sem jaz tista, ko se zapeljem v konjušnico in poskrbim za konja. Ne vem, kaj bo prinesel čas, ampak je že do sedaj prinesel samo lepe stvari. Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom kupila konja, se mu bi smejala, sedaj pa sem ponosna na to, da živimo ta stil življenja.
Mojega sina so konji zaznamovali, danes ve čisto vse, kar se tiče jahanja in konjev. Sedaj ima že toliko znanja, da lahko uči ostale, ki pridejo. Ko ga gledam, kako uživa in koliko mu pomenijo konji in šola jahanja, sem prav srečna, da je tako.
Če imate možnost in so vam konji lepi, pojdite enkrat na šolo jahanja in videli boste, kako je to lep občutek in kako so konji res lepe živali.