Kako dolgo sem poslušala sestro, da bi zame bila dobra meditacija in je nisem želela izvajati. Ne vem, če bi ravno rekla, da je nisem želela, ni se mi dalo, bila sem lena, utrujena in nikoli si nisem pravzaprav vzela čas, da bi meditacija postala del mojega vsakdana. Sestra pa mi je neprestano ponavljala, kako njej pomaga, kako je zdravilna in kako se človek boljše počuti.
No, pa sem zadnje čase čutila v prsih pritisk, ki ga nisem znala opisati. K zdravniku sem šla, ker sem se bala, da je kaj hujšega in preiskave so pokazale, da je z menoj vse ok.
Zakaj potem bolečina v prsih? Nisem si znala razjasniti, prišlo je tako daleč, da sem povedala sestri in sestra je spet rekla, da mi bo meditacija pomagala. Ker sem bila skoraj prisiljena, da začnem meditirati, sem tudi začela. Nisem hotela njene verzije, hotela sem poiskati svojo verzijo, ki mi bi bila všeč. Sestra seveda ni popustila, sama vem, da mi je hotela pomagati, a jaz sem glede pomoči zelo trmasta, težko jo sprejmem, to pa zato, ker potem ves čas poslušam, kako je ona za vse poskrbela.
Zato sem hotela sama spoznati, katera meditacija bi meni pasala, čeprav mi je ona neprestano ponavljala, da želi, da delam to ko ona, ker je dobra.
Seveda sem jaz skoraj nalašč iskala drugo, ker iste nisem želela, tako je moja meditacija bila drugačna in krajša. Vedela sem, da jaz ne bom meditirala eno uro na dan. Dovolj mi je 15 minut, to je zame tista meditacija, da jo bom delala vsak dan. Vse, kar bi bilo več, vem, da ne bi več delala, ker si ne bi vzela časa.
Sedaj pa vam lahko še povem, da je moj tesnobni občutek na prsih izginil, zakaj pa ne vem, je pa postala meditacija del mojega vsakdana.