Čeprav sem prodajo stanovanja prepustil agenciji, me je čakalo kar nekaj dela, ko sem zvedel ,da se je stanovanje prodalo. Namreč, moral sem stanovanje izprazniti. Ker pohištva nisem imel kam dati, so mi mali oglasi prišli še kako prav. En dan sem šel v stanovanje in poslikal čisto vse, kar sem hotel prodati, da bi se pohištva rešil čimprej imel sem namreč rok en mesec, tako so mi mali oglasi omogočili najkrajši rok prodaje.
Kar pa nisem želel prodati, sem si odpeljal domov z kamionom. Tisti dan, ko sem praznil, sem poklical kolege, da so mi pomagali, da smo stanovanje čisto izpraznili. Moram reči, da so mali oglasi res dobri in da sem v enem tednu prodal čisto vse, kar sem želel. Ljudje potrebujejo pohištvo in moje pohištvo ni bilo slabo, res da je bilo staro, a kvalitetno, lepo ohranjeno in leseno. Tako mi je ostalo par lepih omar, kavč, jedilna miza z stoli. Tisti dan smo odnesli vse in lahko sem se poslovil od stanovanja. Ni mi bilo lahko, vseeno sem bil navezan nanj, vendar nisem imel druge izbire, življenje gre naprej, bivati v dveh stanovanjih nisem mogel, potreboval pa sem denar.
Ker so mi mali oglasi prišli tako prav, sem lahko prodal večina pohištva, da nisem imel problema, kam bi ga dal, da pa bi ga pustil v stanovanju, da bi novi lastnik vse odpeljal na smetišče, pa vseeno nisem imel srca. Pohištvo je bilo še kako dobro in mali oglasi so pravi naslov, da so ga kupili ljudje, ki stvari potrebujejo. Nisem imel namena zaslužiti z pohištvom, tako sem ga prodal za majhen denar, mali oglasi so mi prišli predvsem prav, da so ljudje poklicali, potem pa sem marsikomu, kakšen kos pohištva tudi podaril, samo da je prišlo v dobre roke.
Še dobro, da mali oglasi obstajajo, kajti ne vem, kam bi drugače ljudje dajali stvari, ki jih ne potrebujejo več in so še uporabne.