Nikoli se nisem poglabljal v te zadeve, dokler mi oče ni rekel, da bi bilo dobro pogledati, ali so zunaj kakšni razpisi, ki bi prišli prav tudi nam. Moje oče je imel podjetje že kar nekaj let, ko sem jaz končal šolanje pa sem avtomatsko začel delati pri njem, vrtnarstvo me je veselilo, ker sem že od malega rastel ob rožah in drevesih. Oče me je naučil vsega in narava mi je zlezla pod kožo.
En dan sem sedel na kavi in slišal pri sosednji mizi, kako sta se dva pogovarjala, da so razpisi zunaj na občini za okraševanje kraja. Seveda me je zanimalo, nisem si upal vprašati njih, ker bi vedeli, da sem poslušal, tako sem takoj šel na stran občine in res videl, da so bili zato razpisi, mogoče ne bi tako odreagirali, pa mi je ravno oče govoril, da bi bilo dobro, če bi kaj pogledal za razpisi, ker takšne posle je vedno dobro sprejeti. Poklical sem očeta in mu povedal, da so zunaj razpisi na občini, ki bi prišli prav tudi nam. Vesel je bil novice in mi rekel, naj se pozanimam naprej:
- Če se ve, kateri ponudniki so,
- Do kdaj je rok prijave,
- Kakšna so pravila in pogoji.
Bil sem vesel, da je oče zaupal te stvari meni, že od nekdaj mu papirji niso dišali, vedno je rekel, da sem se jaz šolal, da to vem, zato sem vse uredil jaz. Ko so se razpisi končali, sva z očetom čakala, če nas bodo poklicali in res, bila sva izbrana. Tako sva dobila posel in se vrgla v delo. Dobil sem veliko motivacije, kajti to je velik posel, če moraš okrasiti celo mesto. Delala sva kar nekaj mesecev za to, vse je bilo treba pripraviti in pravilno izvesti. Danes so nama razpisi še vedno zelo pomembni za posel.